Lyrics:

V temnih oblekah ljudje,
V dolgi koloni stoje,
Najbolj poznani naprej,
Vse do konca do onih, ki ni jih videl doslej.

Bleda podoba nad tem
Vidi v duae ljudem,
Sliai se tisto ime,
Ki njej pomenilo je vse.

"No em domov, z njimi grem!
No em nazaj na to pot!"
Sliai se strel v srce, sliai se strel...

Kje se plazijo preplaaeni?
Kje nastane ples odmaknjenih?
Kaj podira svet izob encev?
Kaj ostane, ko jih ni domov?

Slike so varovane ae po tem, ko gredo.
Vsi prostori ostanejo prav taki kot so.
Vsi prelepi vrtovi se spreminjajo v zmes bole ine in solz.
`e grmi krik v glavi, "samo ne on, ne on..."

"No em neba brez vseh zvezd.
No em vrtov brez dreves."
Slika edino ne ve. Slika edino ne ve!